Lutka izvira iz ritualov, zadržala je tri nivoje stilizacije (vizualni, gibalni in zvočni), ki jo v poenostavitvi naredijo hitro razvidno, prepoznavno.

Pri ustvarjanju lutke otrok razvija razne spretnosti, pri igri z njo pa vzpostavlja socialne korelacije. Če hočemo, da lutka zaživi, ji moramo posvetiti vso svojo pozornost, še zlasti s pogledom, sicer ostaja »mrtva«. S tem smo svojo energijo usmerili vanjo in skozi njo vzpostavljamo komunikacijo, ki je manj »ogrožajoča«, kot je običajna komunikacija »iz oči v oči«.

Zato lahko lutka postane nenevaren posrednik, pomočnik, ščit. Lutka ne izpostavlja svojega animatorja, dovoljuje mu, da skozi njo izrazi stališče, misel, pokaže svoje sposobnosti na vseh ravneh, lutka si upa primerjati, tekmovati, vzpostavlja dialoge in se vključuje v skupinsko delo.

To je izjemnega pomena pri senzibilnih osebah in hiperaktivnih otrocih, saj večinoma le težko pristajajo na običajne oblike komunikacije. Lutka je posebno močna pri neverbalnih oblikah komunikacije, zaradi jasne stilizacije so njene spodbude in sugestije razvidne kljub pomanjkljivemu razumevanju besedišča.

Pri tem ni toliko pomembno, da je lutka do potankosti izdelana, pomembno je, da jo naredi vsak otrok sam zase, saj se ob tem izkaže v obvladovanju motorike in pokaže svoje kreativne potenciale. Z izdelano lutko vzpostavlja komunikacijo z okoljem in na simbolen način razrešuje probleme in sporoča svoja stališča.

Tako ustvarjalno delo prispeva k rasti otrokove pozitivne samopodobe. Metaforični pomen lutke prispeva k načinu simbolnega mišljenja, njena čarobna moč predstavlja tudi motivacijo k dejavnosti in osvajanju raznih socialnih spretnosti, je pa tudi »ventil« za izražanje čustev, kar je v sodobni do otroka zahtevni družbi pomembna možnost.

Zakaj imam rad lutko? Ker je neposredna, odkrita, ne laže, ni hinavska in zahrbtna, uspe priti do otrokove duše, kadar ji iz dna srca verjamem.

Tako: verjeti v moč lutke, verjeti v moč umetnosti, sprejeti umetnost kot obliko očiščenja duše, kot vir pozitivne energije, ki se pretaka iz roda v rod, ki je kot spirala človekovega duhovnega vzpona.

Ob novem podiplomskem programu za vzgojitelje na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani je dobila umetnost mesto, ki bi ga morala zasesti že prej. Predmet Uumetnost v vzgoji poskuša spodbuditi študente, da se odprejo umetnosti, da se prepustijo komunikaciji z energijo, ki jo vlagajo v ustvarjanje generacije kreativcev vseh področij. Zahtevnost predmeta pa je v tem, da zna študent opisati čustveno doživetje – torej notranje doživljanje  kasneje racionalno ubesediti. Vzgojitelj, ki gre skozi tako skušnjo, pri svojem delu zna izkoristiti umetniške oblike za komunikacijo z otroki, zna spodbuditi njihovo kreativnost na najrazličnejših ustvarjalnih področjih, ki jih predvideva tudi kurikulum. Tako izkušnjo poglablja predmet Umetnost v kuriklku, kar daje umetnosti vsaj v študijski fazi pomembnejše mesto, kot ga je imela doslej.

Prav oblike komunikacije skozi umetnost so del vzgojiteljevega vsakdana, da z njimi povezuje najrazličnejše vsebine. S tem tudi gledališke oblike – igra vlog, lutke, izrazni gib – dobivajo ustreznejše mesto, kot jim ga je doslej dodelil Kurikulum za vrtce.

V novih programih sta dobila svoje mesto izbirna predmeta Lutkovna tehnologija in pa Likovnost v gledališču, pripravljen je doktorski program Dramska pedagogika, skratka – v programih Pedagoške fakultete UL je vendar umetnosti namenjeno več prostora in časa. S tem pa enakopravnost umetniških vej še daleč ni vzpostavljena – izrazni gib in lutka se skoraj preveč utapljata v naslovih dramskih dejavnosti, ki jim sicer res pripadata, imata pa vendar svoje različne vloge in naloge.

Naj se vrnem k lutki, ki je prav poseben umetniški fenomen: njena naivnost, neposrednost in sposobnost, da pogleda v otrokovo dušo bo zadržala prednost v sproščeni komunikaciji z najmlajšimi in vlogo sporočevalca najbolj delikatnih vsebin, kot so droga, seks goljufija pri najstnikih, če jim je lutka ponujena na pravi način. Z vero v njeno moč, ker je odkrita in zna razkrinkati vsakršno hipokrizijo odraslih.