Na Pedagoški fakulteti Maribor je gledališka pedagogika vključena v sklop vsebin posameznih predmetov kot način spoznavanja vsebin in sredstev za vzgojno-izobraževalno delo ter kot način poučevanja in učenja, ne obstaja pa kot samostojen predmet.

Največ o gledališki pedagogiki spoznajo študentje na rednem in izrednem študiju na Oddelku za predšolsko vzgojo. 

V novem bolonjskem programu se v 2. letniku v okviru Didaktike jezikovne vzgoje elementi gledališke pedagogike prepletajo s spoznavanjem in osvajanjem komunikacijske jezikovne didaktike.   

Prav tako je v 2. letniku pri predmetu Didaktika  plesne vzgoje gledališka pedagogika vključena pri didaktičnih vsebina plesnih dejavnosti, pri metodah in oblikah dela kot spodbudi za  gibanje. Gledališka pedagogika je vključena tudi pri plesni vzgoji za prvi razred osnovne šole, s poudarkom na integraciji plesne vzgoje s predmetnimi področji matematika, jezik, družba in narava, glasbena, likovna in športna vzgoja.  

Gledališka pedagogika se uspešno vključuje v izbirni predmet Poučevanje angleščine na predšolski stopnji pri metodičnih in organizacijskih vidikih učenja in poučevanja angleščine na predšolski stopnji, na rabi literarno estetskih besedil ter dramatizaciji pri pouku angleščine.

 

Gledališka pedagogika je v največji meri vključena v predmet Lutkovno-gledališka vzgoja z didaktiko, ki je del obveznih vsebin 3. letnika. Predmet v prvi vrsti poudarja uporabo lutke v vrtcu kot sredstvo gledališke pedagogike, ki je potrjena vzgojna metoda z  pozitivnim vplivom na otrokov kognitiven, socialni, čustveni in fizični razvoj. Namen predmeta je seznaniti študente z različnimi načini vključevanja lutke v vzgojno-izobraževalni proces, usposabljanje študentov za delo v vrtcu in 1.r.OŠ, v katerem so igre z lutkami in dramatizacije aktivno vključene v dnevno rutino. Poudarek je na samem kreativnem procesu, pri katerem  se v vrtcih in šolah ustvarja kreativna atmosfera, ki odpira nove poti učenja in zaznavanja. 

Cilj predmeta je razvijanje sposobnosti komunikacije skozi umetnost in z umetnostjo, seznanjanje  z osnovami lutkovne umetnosti, povezanostjo in prepletenostjo z vsemi scenskimi umetnostmi (gledališko, filmsko), spoznavanje pomena umetnostne estetske vzgoje v celoti in pomena le-te za razvoj predšolskega otroka in šolskega otroka, spoznavanje metode uporabe lutke v vsakdanjem delu v skupini ali v razredu ali s posameznim otrokom ob raznih dejavnostih na najrazličnejših področjih vzgojno izobraževalnega  procesa, spoznavanje metode vzpodbujanja otrokove kreativnosti, spoznavanje načinov ustvarjalnega razmišljanja in dela, smiselno povezovanje vsebin predmeta z drugimi predmeti in predmetnimi področji.

Študentke/i spoznajo metode dela kot so pogovor skozi lutko, pripovedovanje umetnostnih besedil z lutkami, poseben poudarek pa je na pripravah lutkovnih dramatizacij, kjer gre za svobodne, neformalne dramatizacije z improviziranimi dialogi in lutkovnimi igrami otrok pod vodstvom vzgojitelja, s čimer ustvarjajo kreativno izkušnjo učenja in osebnostne rasti. Je improvizacijska, neekshibicionistična oblika dramske igre, ki je osredotočena na proces. Te metode študentke(i) teoretično spoznavajo na predavanjih in seminarjih, praktično pa vadijo pri laboratorijskih vajah, obenem pa praktično preizkušajo v vrtcu in 1.r.OŠ v okviru strnjene in integrirane prakse. Po opravljeni integrirani praksi pripravijo seminarsko nalogo, ki zajema predstavitev in pisno evalvacijo izvedenega lutkovno-gledališkega projekta v vrtcu oz. v 1.r.OŠ.

Pomemben doprinos k širitvi gledališke pedagogike so tudi diplomske naloge s tega področja, ki je bilo do sedaj v našem visokošolstvu zapostavljeno. Študentke/i se v zadnjem času vse več odločajo za različne raziskovalne, projektne in teoretične diploske naloge na področju lutkovno-gledališke pedagogike.

 

Na oddelku za razredni pouk je prisotnost gledališke pedagogike precej omejena razen pri nekaterih predmetih, kjer predavatelji vključujejo igro vlog pri spoznavanju nekaterih vsebin v okviru laboratorijskih vaj. Tu se mi zdi nujno čim prej uvesti predmet, ki bo sistematično obravnaval gledališko pedagogiko, saj so to znanja in veščine, ki jih razredni učitelj lahko uporablja za občutno povečanje motivacije in efektivnosti pouka. Kot dober primer prakse pa bi izpostavila predmet Dramatizacija in igra vlog na razredni stopnji s poudarkom na učenju tujega jezika, kjer je gledališka pedagogika vpeta v metode in tehnike rabe umetnostnih besedil in dramatizacije pri pouku tujega jezika na razredni stopnji ter pri dejavnostih pri vključevanju umetnostnih besedil in igre pri pouku tujega jezika na razredni stopnji. Žal je predmet izbirni, tako ga obiskuje le pribl. 20% študentov.

 

Gledališka pedagogika je vpeta tudi v nekatere vsebine programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, ki jih izvaja Center za pedagoško izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje na Pedagoški fakulteti Maribor. Gre za posodobitvene programe iz različnih predmetnih področij kot matematika, glasba, narava, psihologija in drugo, kjer se igra vlog uporablja pri izvedbi delavnic na določene teme. 

Za posodobitveni program Lutke v vrtcu in šoli je vsako leto veliko zanimanje s strani vzgojiteljic/vzgojiteljev predšolskih otrok, učiteljic/učiteljev razrednega pouka ter učiteljic/učiteljev v oddelkih podaljšanega bivanja. Namen usposabljanja je čim bolj približati  igre z lutkami  vzgojiteljem in učiteljem ter jih seznaniti z različnimi načini vključevanja lutke v vzgojno-izobraževalni proces. Izvedli smo že štiri programe, v katerih so udeleženci dobili praktične napotke, kako vključiti lutke v različna področja vzgojno-izobraževalnega dela z različnih področij kurikula: gibanje, jezik (teorijo in praktične aplikacije dialoške dramske igre z lutkami kot metode spodbujanja otrokove verbalne ustvarjalnosti), umetnost, družba, narava, matematika. Program poteka kot delavnica, v kateri so udeleženci aktivno vključeni, z vajami za dramatizacijo tekstov: udeleženci seminarja dramatizirajo tekste, primerne za predšolske otroke ter otroke do 3. razreda osnovne šole -pravljice, pesmice, zgodbe, ki so potem uporabne za igro z lutkami ter vaje za senzibiliziranje, govorne, improvizacijske, animacijske vaje: enostavne vaje, ki udeležencem seminarja pomagajo razumeti bistvo rokovanja z lutko v skupini in razredu.

Iz tega kratkega pregleda je razvidno, da je gledališka pedagogika na Pedagoški fakulteti Maribor še premalo prisotna, kar je posledica tega, da je gledališka pedagogika v Sloveniji šele v uvajanju, če se samo primerjamo s sosednjimi državami kot Italija ali Madžarska, kjer ima ta že blizu dvajstletno tradicijo. Nujno se mi zdi pripraviti nacionalni program, ki bo zajemal sistematično uvajanje gledališke pedagogike v vse vzgojno-izobraževalne ustanove, program za izobraževanje gledaliških pedagogov, uvajanje več posodobitvenih programov gledališke pedagogike, ustanovitev profesionalnih skupin, ki bi izvajale aktivnosti gledališke pedagogike v osnovnih in srednjih šolah, izdaja strokovne literature, spletne strani.