Opredelitev pojma kulturno-umetnostna vzgoja

V različnih družbenih okoljih je koncept kulture pojmovan zelo različno; zaradi kompleksnosti in različnih vidikov ga je težko enoznačno in jasno opredeliti. Kultura namreč zajema umetniške dosežke, rezultate človeškega dela, moralo, zakone, verovanja, znanja in navade – gre torej za skupek dosežkov in vrednot, ki so rezultat človekovega delovanja, mišljenja in ustvarjanja.

Da bi široko pojmovanje kulture za vzgojno-izobraževalne namene (v skladu s cilji kulturne vzgoje v NPK 2008–2011) zamejili, namesto zveze 'kulturna vzgoja' uporabljamo poimenovanje 'kulturno-umetnostna vzgoja'. S tem želimo izpostaviti predvsem umetnostni vidik kulture.

 

Kako se je začelo?

Razširjena medpredmetna skupina za kulturno-umetnostno vzgojo, ki jo sestavljajo predstavniki Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, Ministrstva za šolstvo in šport, Urada za razvoj šolstva, Ministrstva za kulturo,  kulturnih organizacij, društev in ustanov ter visokošolskih izobraževalnih institucij, je pripravila prvi del državnega dokumenta o kulturno-umetnostnem sodelovanju med šolstvom in kulturo. Prvi del programskega dokumenta z naslovom  Državne smernice za kulturno-umetnostno vzgojo v izobraževanju je potrdil  strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na svoji 122. seji, ki je bila 28. 5. 2009.

Potrjene Smernice opozarjajo  na pomen tesnega povezovanja kulture, znanosti in izobraževanja. Predstavljajo najširši dokument, bazo, na kateri skupina gradi operativni dokument.

 

Cilji kulturno-umetnostne vzgoje se uresničujejo v celotnem vzgojno-izobraževalnem procesu: v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah.

Pripravljamo že drugi, operativni del nacionalnega dokumenta, ki vključuje splošne in specifične cilje posameznih področij kulturne vzgoje in umetnosti – v ta namen smo septembra 2009 Razširjeno medpredmetno skupino za kulturno-umetnostno vzgojo dopolnili z ustanovitvijo osmih področnih skupin, ki pokrivajo naslednja področja kulturno-umetnostne vzgoje: za glasbeno umetnost, likovno umetnost, uprizoritvene umetnosti (gledališče in ples), film in avdiovizualno kulturo, intermedijske umetnosti, bralno kulturo ter kulturno dediščino in tehniško kulturo.

Skupine na podlagi že pripravljenih in usklajenih izhodišč pripravljajo operativni dokument, ki bo združeval primere dobre šolske kulturno-umetnostne prakse za omenjenih osem področij. Zgradba operativnega dokumenta: v uvodnem poglavju vsako področje najprej predstavimo – ta del pripravljajo običajno priznani univerzitetni strokovnjaki, nato pa sledijo primeri dobrih šolskih kulturnoumetnostnih praks – od vrtca do srednje šole.

V enotni obrazec učitelji praktiki vpisujejo naslov posameznega  projekta, nosilno ustanovo, sodelujoče partnerje oz. zunanje partnerje, ciljno skupino, trajanje projekta in kratek vsebinski opis. Sledi didaktično-metodični del: cilji projekta, medpredmetni cilji, kroskurikularni cilji, usklajenost projekta s cilji in načeli iz Nacionalnih smernic, metodologija projekta; na koncu je komentar celotne področne skupine o tem, zakaj je bil primer izbran.

Skupno sodeluje pri projektu Akcijski načrt kulturne vzgoje čez sedemdeset priznanih strokovnjakov (predstavniki ZRSŠ, šolskega in kulturnega ministrstva,  slovenskih univerz, kulturnih organizacij, šol po vsej vertikali (učitelji praktiki) ...).

 

Kulturna vzgoja se po svoji vsebini in poslanstvu pojavlja na presečišču kulturnega in vzgojno-izobraževalnega sektorja, zato je (skladno z NPK 2008–2011) skrb zanjo naloga Ministrstva za kulturo in Ministrstva za šolstvo in šport. Obe ministrstvi si prizadevata za tvorno partnerstvo med vzgojno-izobraževalnimi in kulturnimi ustanovami. 

 

Nacionalne smernice za kulturno-umetnostno vzgojo v izobraževanju pojasnjujejo in ozaveščajo njeno vlogo pri izboljševanju kakovosti izobraževanja in razvijanju posameznikove ustvarjalnosti ter poudarjajo pomen umetnosti in kulture za družbo 21. stoletja. Opozarjajo na potrebo po tesnejšem povezovanju kulture, znanosti in izobraževanja ter na pomen nadarjenosti in ustvarjalnosti vsakega posameznika, ki ju razvija prav kulturno-umetnostna vzgoja. Cilji kulturno-umetnostno vzgoje se z medpredmetnimi povezavami in dejavnostmi uresničujejo v celotnem vzgojno-izobraževalnem procesu v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Uresničevanje ciljev kulturno-umetnostne vzgoje prispeva tudi k razvijanju splošne kulture.

Smernice so pomembne tudi zato, ker opredeljujejo kulturno-umetnostno vzgojo ter uvajajo enotno razumevanje tega koncepta v izobraževanju. Namenjene so strokovnim delavcem v vrtcih in šolah, zaposlenim v kulturnih ustanovah, umetnikom, politikom, staršem ter širši javnosti.

 

Bistvo?

Bistvo sodobne kulturno-umetnostne vzgoje je njena kroskurikularnost – vpeta je v vsa področja dejavnosti, učne predmete in druge šolske dejavnosti. Predstavlja temelj za posameznikov ustvarjalni odnos do kulture ter razumevanje njenega pomena za razvoj človeške družbe. Prispeva k celovitemu razvoju osebnosti vsakega posameznika, sooblikuje njegovo estetsko občutljivost, kulturno zavest in izražanje ter vzpodbuja vseživljenjsko učenje. Otrokom in mladini pomaga spoznavati kulturo lastnega naroda in graditi zavest o pripadnosti tej kulturi; spodbuja tudi spoštljiv odnos do drugih kultur in medkulturni dialog.

Temeljni namen kulturno-umetnostne vzgoje je pri posamezniku vzbuditi željo in potrebo po sodelovanju v kulturnem, predvsem umetniškem izražanju – tako v smislu lastnega ustvarjanja kot uživanja v umetniškem izražanju drugih.

 

Kulturno-umetnostna vzgoja prispeva k razvoju posameznikovega dejavnega odnosa do umetnosti oz. kulture, spodbuja njegovo domišljijo, ustvarjalnost, iniciativnost, inovativnost, tolerantnost … Razvijanje teh veščin in zmožnosti omogoča posameznikovo osebnostno rast, spodbuja različne načine mišljenja in ravnanja ter predstavlja osnovo za družbo, ki temelji  na znanju, ustvarjalnosti in strpnosti.

 

In smisel našega kulturno-umetnostnostnega prizadevanja v šoli?

Je preprost – s pomočjo najnovejših didaktičnih spoznanj, domače in evropske tradicije, vseživljenjskega učenja, odprtega pojmovanja kulture, kroskurikularnega pristopa, partnerskega sodelovanja med vzgojno-izobraževalnimi institucijami in kulturnimi ustanovami ter s primerno motiviranimi soudeleženci v tem procesu  želimo soustvarjati kulturno osveščenega in estetsko občutljivega  posameznika – in s tem utemeljevati šolo, družbo in svet  prihodnosti.